Tale organizacija katar Nacionalno Konsilo rromane nacionalne minoritetonendar lošanisardapes Maškarthemutno đes e Rromengo ando Klubo dikhljarnengo ando Beogrado teljarimasa ande 12 saturja. Ando kava brš sas majbari vizita majbut katar 200 dostonen. Po lošanipe ando alav Thagarimastar Srbijatar sas thaj dine svato: Ministro Zoran Đorđević ando alav ministeijumosko palo bućaripe, therdipe bućarimasko, marimašće thaj socijalne pučhimata, sar vi ažutimatari ministareski Nina Mitić. Ando alav ministerijumosko palo raštrako ortuipe thaj lokalosko korkorroortuipe svato dija o ministro Branko Ružić.

Ando alav Koordinacione kotorestar palo dićhipe Strategijako pale socijalna inkluzija e Rromenđi thaj rromnjenđi svat odija o raštrako sekretari Zoran Lakićević, ando alav Kancelarijako pale manušikane thaj minoritane orturja Thagarimastar Srbijatar svato dija o direktori Suzana Paunović. Ando alav delegacijako EU ande srbija svato dija L.E. Sem Fabrici, a ando alav Misijako OEBS ande Srbija, svato dija L.E. Andrea Oricio.

Ođarimasa si teljardi nakhadimasa katar dasikani thaj rromani himna, aska o generalno sekretari Nacionalne konsilestar rromane nacionalne minoritetonendar, Dejan Vlajković, ando andralunipe mothodimasko liparda: „E Rroma pe kala thana aviline durimatar, thaj pesa andine e ođi thaj talento palo artistipe. Vi ande godoja vrjama, sar vi akana, rodine piro than talo kham. Trubulipe si te džanelpes kaj tala rromano stjago nisar či inćardapes ni jekh maripe, a o alav „maripe“ naj ando rromano alavari. E Rroma si o them kamlo palo miro, savo sajekh vrjama kamla paćivalipe demokratikane barimatengo thaj kamla te e sa aver themenca trajil ando miro thaj lačhipe. Ađes ande Srbija si baro đindo ćidimatengo save vaćaren e Rromen ande averčhande kotora. Sa len, sar vi sasti rromani populacija vaćarel jekh učharimašći institucija – NACIONALNO KONSILO RROMANE NACIONALNE MIINORITETONENDAR.“

Talo andralunimasko mothodipe, o prezidento Nacionalne konsilesko rromane nacionalne minoritetonendar putarda o lošanipe mothodimava. Prezidento Nacionalne konsilestar rromane nacionalne minoritetostar Dalibor Nakić mothol, kaj,tale lenđe informacije, 90 % Rroma si bibućarne thaj lundžarel kaj e afirmativne mere palo palo bućaripe anena rezultaturja. „Nacionalno konsilo paćal kaj e Rroma adekvatne inkluzijava ando amalipe inćarenas šajipe te majbuhljaren ekonomikano buhljaripe raštrako“, mothol o Nakić. Ministro pale bući, therdipe bućarimasko, marimašće thaj

socijalne pučhimata Zoran Đorđević mothol kaj pala pučhipe marginalizacijako thaj diskriminacijako e Rromengo ande Srbija trubulipe si te araćhenpes lundževrjmaće, a niči harnevrjamaće čhinadimata. „Andipe akcione planosko palo nakhadipe Strategijako pala socijalna inkluzija e Rromenđi thaj Rromnjenđi ande Srbija či trubul te avel vareso pala ašaripe, no trubul te ažutisarel menđe ando andipe vortosarimasko palo agorisaripe fundošće pharimatengo savenca e Rroma ande Srbija malavenpes“, mothoda o Đorđević.

Ministro raštraće ortuimasko thaj lokaloske korkorrorotuimiasko Branko Ružić liparel kaj si trubulipe te vazdelpes e gođi manušengo rromane nacionalne minoritengo ande Srbija pale godova kaj von inćaren jekhutne orturja sar vi aver forutne. „Kamipe si te ćeras majlačho, socijalno čačimasko ambijento palo trajo sa e Rromengo thaj Rromnjengo ande Srbija2, mothol o Ružić. Šerutno Delegacijako Evropaće unijako ande Srbija, ambasadoro Sem Fabrici, inkalda kaj si e socijalna inkluzija jekh katar prioriteturja raštrendar membrurjendar EU, a godova ažućaren vi katar raštre save kamen te aven membrurja. „Ande majpalune nekozom brša, inćardam lačhe rezultaturja, varesave lendar si vi liparde ađes. Maškar lende si therdipe personalne dokumentonengo palo baro đindo manušengo, ažutisaripe ando ortuimasko sistemo. Ande paluni vrjama pala lokalošće korkorrorotuimata therdam 50 mobilne timurja thaj bućaras pala sa jekh inkluzija e Rromeđi pe sa nivelurja sikavimašće“, liparel ambasador Fabrici, thaj lundžarel kaj o kamipe Evropaće unijako te majbarjavelpes e fundurja ulade pala kava kamipe. „Dži akana maškar kava projekto čačardinepes 11,4 milionurja evra thaj ando plano si te majbarjavas dinimata ande avutnimašći vrjama pala majbut katar 20 milionurja evra, majanglal ande kotora pala agorisaripe bešimaske pučhimatengo thaj bibućarimasko,“ mothoda o ambasador Fabrici, a kava alavardipe avilo talo aplauzo ćidine manušengo.

Šerutno Misijako OEBS ande Srbija, ambasador Andrea Oricio, inkalda kaj e Misija OEBS dži akana nakhada but programurja palo zurjavipe kapacitetonengo nacionalne konsilesko e Rromengo, pedagogikane asistenturjengo, sastimašće medijatorengo thaj rromane koordinatorengo, save si kola semne faktora palo nakhadipe raštraće Strategijako thaj AP po lokalosko nivelo. Direktori Kancelarijako pale manušikane thaj minoritane orturja Suzana Paunović mothoda, palo Maškarthemutno đes e Rromengo, kaj baro đindo manušengo rromane nacionalne minoritetonendar ande Srbija inćarel losardo sastarno thaj sastarimašće lilorra. „E medijatorke palo sastipe aresle, majbut katar 500.000 sastarimašće dićhimata pale Rroma po bršesko nivelo, te haraven pe opašin nivelo mulimasko rromane čhavorrengo“, liparda e Paunović. Raštrako sekretari Zoran Lakićević, inkalda kaj e integracija rromane populacijako vuče čhutini ande agenda raštratar Srbijatar thaj kaj o Koordinaciono kotor thaj ministerijumo vazdimasko, dromarimasko thaj infrastrukturako lundžarela te bućarel palo gatisaripe bešimaske pučhimatengo sar vi dži akana. Tale mothodimatarja, sikadine si e aktiviteturja katar Pedagogikane asistenturjengo (mothodimatari – Božidar Jovanović, Sastarimašće medijatorengo (mothodimatari – Dragan Đorđević), Rromane koordinaotrengo (mothodimatari – Aleksandar Radulović), thaj Mobilne timurjengo (Dušan Jovanović). Sikadapes vi e monodrama „Srce od lego kocke“ ando nakhadipe katar terni Rromnji Anesa Hotić. Monodrama ćerda ođardipe sa e dostonen thaj therda bare aplauzurja savo lundže nakhadapes. E dostonen inćardine šajipe te ando holo dićhen vi o sikadipe dićhimasko rromane artistosko Miloš Vasić andar Trsteniko. Sikadipe sas ćerdino katar artistikane kotora – sikadipe pindžarde Rromengo thaj Rromnjengo.